Inšpektorji ugotovili, da je Petrol na nekatere črpalke dovažal precej manj goriva

Vlada je na vrhuncu bencinske krize v Sloveniji prejšnjo nedeljo izdala več ukrepov. Med drugim je pristojne inšpekcijske službe pozvala, “da začnejo nemudoma izvajati nadzorne postopke v skladu s svojimi pristojnostmi z namenom preveritve morebitnih kršitev veljavnih predpisov s področij trgovine z naftnimi derivati ter upravljanja s kritično infrastrukturo. Vsi inšpekcijski organi so dolžni poročati o svojih ugotovitvah pristojnim ministrom do ponedeljka, 23. 3. 2026, do 15. ure,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Nadzor po vsej Sloveniji

Po naših informacijah je tržni inšpektorat že 21. marca opravil triurni nadzor, in sicer med 15. in 18. uro. Nadzore v zvezi s prodajo naftnih derivatov na bencinskih črpalkah je izvajal po vsej Sloveniji. Pregledali so 41 bencinskih servisov, od tega 38 Petrolovih (skupaj jih ima okoli 320), en servis trgovca MOL in dva Shellova. Skupaj je v Sloveniji okoli 530 servisov.

Nadzor je obsegal zagotavljanje prodaje, zadostnost zalog, označitev in upoštevanje cen, morebitnega pomanjkanja naftnih derivatov za nakup ter posredovanja informacij kupcem. Kot smo neuradno izvedeli, so inšpektorji pri pregledu ugotavljali vrsto goriva, ki je bilo na voljo za nakup, stanje rezervoarja na podlagi računalniškega izpisa in pregled dobav, česar pa, kot smo izvedeli, niso preverjali na vseh servisih.

Kaj so ugotovili inšpektorji

Inšpektorji so po naših informacijah ugotovili, da:

• se dobave izvajajo prek logističnega centra, ki ima vpogled v raven goriva po posameznih rezervoarjih;
• bencinski servisi ne zadržujejo blaga, ampak da ga, če so zaloge zadostne, prodajajo kupcem;
• iz pregledanih dokazil o dobavi naftnih derivatov so ugotovili, da so se dobave v zadnjih 14 dneh – torej dva tedna pred 21. marcem – izvajale manj pogosto, povpraševanje se je pa povečalo;
• so bile dobave v zadnjih dveh dneh (do 21. marca) za polovico, ponekod tudi za dve tretjini manjše;
• so Petrolovi bencinski servisi od Petrolove centrale prejeli navodilo, da ko raven goriva v rezervoarju pade na 250 milimetrov, prodajno osebje nemudoma izvede blokado točilnih mest, vezanih na ta rezervoar. Ta blokada velja za vse kupce, razen za interventna vozila. Če raven goriva pade na 140 milimetrov, pa da je treba vsa točilna mesta, ki so vezana na ta rezervoar, blokirati. Ta blokada pa velja za vse kupce brez izjeme. Prodaja goriva iz tega rezervoarja se lahko nadaljuje šele po njegovi dopolnitvi. Iz navodila je razvidno tudi, tako tržni inšpektorat, da mora ostati določena raven goriva v rezervoarju, sicer lahko nastane škoda na točilnem sistemu.

Spomnimo, da je na tiskovni konferenci Petrola v torek član uprave Marko Ninčević dejal, da so količinske dostave naftnih derivatov na ravni države (brez avtocestnih lokacij) v obdobju od 1. do 21. marca letos okrepili za 34 odstotkov, na avtocestnih lokacijah so jih povečali za 222 odstotkov, na obmejnih lokacijah pa za 72 odstotkov. “Samo v zadnjem tednu so količinsko oskrbo okrepili za skupno 58 odstotkov,” je dodal.

Vprašanja smo poslali Petrolu, odgovore objavimo takoj, ko jih dobimo.

Furs ni ugotovil kršitev zakonov

Del iz poročila tržnega inšpektorata je tudi v vladnem sporočilu za javnost, ki so ga poslali po današnji seji vlade. Kot so zapisali, pa so bile v času od 23. do 25. marca 2026 na terenu ekipe vseh mobilnih oddelkov finančne uprave (Fursa) na različnih lokacijah po državi, ki so izvajale nadzor z vidika kršitev Zakona o trošarinah  in Zakona o prevozu nevarnega blaga.

Pri nadzorih niso bile ugotovljene kršitve določb teh dveh zakonov, oskrba z gorivom pa je bila nemotena. Promet na bencinskih servisih, kjer se je izvajal nadzor, je bil nizek in se je le izjemoma zaznalo točenje tudi v prenosne posode. V primeru neustreznih prenosnih posod so točenje goriva zavrnili že sami uslužbenci bencinskih servisov. Na obmejnih črpalkah pa je bilo še vedno zaslediti točenje goriva s strani vozil s tujimi registrskimi tablicami.

Največja tveganja pri nafti

Vlada se je danes tudi seznanila z informacijo o preskrbi z energijo. Razmere na področju naftnih derivatov so trenutno zaznamovane s povečanim kratkoročnim tveganjem, predvsem zaradi nihanj cen na mednarodnih trgih kot posledica vojne v Iranu in logističnih omejitev pri dobavi, v Sloveniji predvsem od zalog trgovcev do posameznih bencinskih servisov, čeprav količin goriv v širši regiji ne primanjkuje, so še zapisali v sporočilu za javnost. Navedli so dosedanje ukrepe za blaženje vplivov na končne uporabnike, o morebitnih novih ukrepih ne poročajo.

Ključna tveganja po mnenju ministrskega zbora ostajajo vezana na dobavne poti surove nafte na rafinerije v sredozemskem prostoru ter morebitne motnje v rafinerijski in transportni infrastrukturi, kar lahko kratkoročno vpliva na dinamiko oskrbe.

Na področju zemeljskega plina pa so po mnenju vlade tveganja srednjeročna in zmerna, “pri čemer je oskrba Slovenije za leto 2026 pogodbeno zagotovljena in ni neposredno odvisna od utekočinjenega plina iz kriznih območij, vendar ostaja določena cenovna izpostavljenost predvsem pri večjih poslovnih odjemalcih”.  

Oskrba z električno energijo ostaja stabilna in zanesljiva, ob nizki ravni tveganja, saj so ključni proizvodni viri in dobavne verige za prihodnje obdobje ustrezno zagotovljeni, še dodajajo.

Vlada je sprejela tudi Strategijo odpornosti Republike Slovenije do leta 2030, ki vsebuje 13 področij nacionalne odpornosti, za katera so opredeljeni strateški cilji.